Davčne spremembe 2025 – 1. del

V  letu 2025 se obeta kar nekaj sprememb na davčnem področju, ki bodo morda vplivale na vaše odločitve poslovanja.
Ker bo teh prvih davčnih sprememb kar nekaj, se bom na začetku osredotočila na tisto pomembnejšo, ki zadeva širši krog zavezancev in to so spremembe povezane z obdavčitvijo NORMIRANCEV oz. tistih, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih stroškov.

Spreminja se prag priznavanja normiranih stroškov

Iz trenutne obdavčitve 80% priznanih stroškov (do 50.000 eur pri polnih sp in 12.500 eur pri popoldanskih) in 40% priznanih stroškov (od 50.000 do 100.000 eur pri polnih sp in od 12.500 do 50.000 eur pri popoldanskih) bomo imeli v letu 2025 naslednje:
polni sp bo samo tisti, ki bo imel urejeno polno zavarovanje kot SP (brez zaposlenih oz. zaposleni se ne štejejo v to kvoto) bo imel lahko največ prihodkov v letu v višini 60.000 EUR in do te višine bo imel priznanih 80% normiranih stroškov. Prihodki nad zneskom 60.000 eur ne bodo imeli priznanih stroškov.
vsi ki ne bodo izpolnjevali pogoja polnega zavarovanja bodo obravnavani kot popoldanski sp, kjer bo obdavčitev naslednja: prihodki do 12.500,00 eur bodo imeli priznanih 80% stroškov, prihodki od 12.500 do 30.000 eur pa 40% stroškov, prihodki nad 30.000 eur pa ne bodo imeli priznanih stroškov.

Spreminjajo se pogoji za obstanek v sistemu normirancev

Po novem bo prag za obstanek v sistemu normirancev povprečje 120.000 eur v zadnjih 2 letih oz. po domače cca 60.000 eur / leto. Lahko bo eno leto npr. 80.000 samo potem bo moralo biti naslednje leto prihodkov največ za 40.000 da se še ujame limit. Pri popoldanskih pa bo prag ustrezno nižji 60.000 eur povprečja v zadnjih 2 letih oz. cca. 30.000 eur / leto. Pri tistih, ki pa bodo menjali med popoldanskim in polnim sp pa bo limit cca. 90.000 eur.

Za leto 2025 naj bila sprejeta tudi prehodna določba s katero se ne bo preverjalo pogojev za obstanek po novem, kar pomeni, da tudi če ste v letih 2023 in 2024 delali več (ker je bilo dovoljeno) boste lahko ostali vsaj za leto 2025 še vedno normiranec, potem pa se bo pogoj preverjal samo za leto 2025 in šele z letom 2027 naj bi se potem dejansko preverjalo zadnji 2 leti.

Stopnja davka pri normiranih sp ostaja enaka in sicer v višini 20%.

V zakon oz. v spremembo naj bi bilo tudi vključeno, da se bo moralo 1x letno poročati o poslih s povezanimi osebami in o poslih z “delodajalcem”, da bodo lahko preverjali ali bi vas moral naročnik oz. “delodajalec” dejansko zaposliti ali ne.

Z letom 2025 se ukinjajo normirani d.o.o.-ji.

Več podrobnosti in informacij o teh spremembah še sledi.

P.s.: Nekaj je tudi govora o spremembi praga za ddv in sicer iz trenutnih 50.000 EUR na 60.000 EUR ter o obveznih e-računih v gospodarstvu.
Lep pozdrav

OBVEZNI PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Kot ste že verjetno bili seznanjeni iz sredstev javnega obveščanja se v Sloveniji z 31.12.2023 ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vsaj v obliki kot smo ga bili vajeni do sedaj.

Od 1.1.2024 bo to zavarovanje vključeno v del osnovnega zavarovanja, ki ga bomo sedaj plačevali vsi. Prej smo imeli vsaj možnost ali se odločimo za ali ne.

Kot že rečeno je zavezanec za ta prispevek vsak posameznik.

Od lastnosti posameznega zavarovanca pa bo odvisno kdo bo ta prispevek plačeval.

Vse osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji urejeno zavarovanje v okviru zaposlitve bodo ta prispevek plačevale pri izplačilu plače za posamezni mesec.

Upokojencem bo prispevek plačeval ZPIZ.

Tistim, ki imajo priznan status vojnega veterana pa naj bi prispevek plačevalo ministrstvo za obrambo.

SP in delni sp (upokojenci) bodo ta prispevek plačevali skupaj z ostalimi prispevki.

Družinski člani (žena, mož), ki so zavarovani prek zaposlene osebe bodo ta prispevek plačevali direktno ZZZS-ju, za kar bodo prejeli plačilni nalog.

Otroci, ki so zavarovani kot družinski člani tega prispevka ne plačujejo.

Višina prispevka je zaenkrat določena v fiksnem/pavšalnem znesku v višini 35,00 € in bo ostala nespremenjena do prve uskladitve, ki bo predvidoma v marcu 2025.

PRISPEVEK BREMENI POSAMEZNIKA OZ. ZAPOSLENO OSEBO ALI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Prispevek se obračuna mesečno in ni vezan na št. dni zavarovanja.

Po zagotovilih vlade/države bo zniževal osnovo za akontacijo dohodnine, kar pomeni, da bo zaposleni plačal nekoliko manj dohodnine, kar lahko privede do tega da bo pri letnih obračunih prišlo do manjšega vračila ali doplačila.

Rok plačila prispevka za obvezno zavarovanje bo enak kot za ostale prispevke (5 dni zamika).

V primeru zaposlenega bo ta prispevek odtegnil in plačal delodajalec od delavčeve plače.

NA PLAČILNI LISTI BO PRIKAZAN KOT ODTEGLJAJ OD PLAČE.

Izplačila po drugih podlagah kot so avtorske, podjemne pogodbe ne bodo obdavčena s tem prispevkom, saj se smatra, da je prispevek plačan na osnovi drugih zavarovanj.

V primeru, da je v posameznem mesecu več izplačil (npr. 2x izplačilo dela plače v mesecu) se prispevek obračuna samo pri prvem izplačilu.

Pomembna novost je da v kolikor ima delavec več delodajalcev bo OBVEZNO potrebno določiti glavnega delodajalca, saj se bo prispevek obračunal pri glavnem delodajalcu, pri ostalih pa ne.

Pri dopolnilnem delu se prispevek ne plača, saj se tudi tukaj smatra, da je prispevek plačan, pri glavni zaposlitvi.

Zaradi teh sprememb bodo spremenjeni tudi obrazci REK, OPSVZ.

V primeru, da SP ugotavlja davčno osnovo na osnovi dejanskih stroškov, se ta prispevek upošteva kot strošek in je davčno priznan.

V primeru, da SP ugotavlja davčno osnovo na osnovi normiranih stroškov pa so ti stroški vključeni v normirane strošek.

Ta prispevek ni opcijsko odločitev JA ali NE ampak je OBVEZEN in bo obračunan avtomatsko.

22% STOPNJA DDPO

Državni zbor je na svoji seji dne 13.12.2023 sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki med drugim gospodarstvu prinaša:

• za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 se davek plačuje po stopnji 22 %
• dodatni davek 3 odstotne točke (razlika med rednim 19 % davkom in začasnim 22 %) se bo štel kot namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo,
• za isto obdobje se za banke uvaja davek na bilančno vsoto po stopnji 0,2 %, vendar je znesek davka mogoče znižati za plačane donacije.

Sprejem zakona mora še skozi postopek do objave v Uradnem listu.

Kaj pomeni 22 % davčna stopnja v praksi:

• po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 bomo davek obračunali in plačali po stopnji 19 %,
• v tem obračunu se ugotovi tudi mesečna ali trimesečna akontacija davka za leto 2024, in sicer tako: uporabi se davčna osnova za leto 2023, akontacija pa se izračuna z uporabo stopnje 22 %,

POGOJI ZA IZVAJANJE ČEZMEJNIH STORITEV:

Delodajalec lahko izvaja čezmejne storitve, če:

– je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije,
– ima odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki
ureja finančno upravo, in ni blokiran
– ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega
delavca, kije na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v RS
že najmanj 6 mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve
dalje, ali če zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri takšne delavce,
– storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Sloveniji,
razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo, in
– storitev se izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi
sklenjene pogodbe z naročnikom storitve, akta o napotitvi v povezano gospodarsko
družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Po novem zakonu pa še: ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se
nanašajo na pravice delavca (podrobneje so določene v 3. odstavku 4. člena).

Samostojni podjetnik lahko izvaja čezmejne storitve, če:

–  je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije,
– ima odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki
ureja finančno upravo, in ni blokiran,
– je samozaposlena oseba že najmanj 60 dni vključena v obvezna socialna zavarovanja
v RS na podlagi samozaposlitve,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba registrirana v
Republiki Sloveniji, in
– se storitev izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve

Po novem zakonu pa še: je samozaposlena oseba predlagala obračune davčnega odtegljaja
in nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
ki jih izterjuje FURS, višjih od 50 eurov.

Prav tako pa je potrebno upoštevati še vse preostale pogoje, ki jih predpisuje sprejeti zakon:

– Pred začetkom izvajanja, vendar najpozneje na dan začetka izvajanja storitve, bo
moral delodajalec oziroma samozaposlena oseba vložiti vlogo za pridobitev potrdila
A1. ZZZS pa je pristojni nosilec z izdajo, razveljavitev in odpravo potrdila A1. Od
1.1.2024 bo na voljo nova vloga, ki se bo lahko oddajala le preko portala SPOT,
– Vlagatelj bo moral po pridobitvi potrdila A1 obveščati ZZZS o vseh spremembah,
zlasti če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom
– Zakon na novo določa, da se v primeru pravice delavca do dela prostih dni, praznikov,
krajšega dopusta ali krajše odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ne
štejejo za prekinitev čezmejnega izvajanja storitve oziroma za prekinitev napotitve
delavca.
– Po novem lahko napoteni delavci ali samozaposlene osebe, ki so državljani tretjih
držav, čezmejno izvajajo storitve v državah članicah EU le na podlagi veljavnega
enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali dovoljenja za začasno prebivanje, ki ni
izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, izdanega v skladu z zakonom, ki
ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji oziroma imajo v Republiki
Sloveniji pravico do prostega dostopa na trg dela v skladu z zakonom, ki ureja
zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.
– V primeru dvoma o nepravilnostih bodo nadzor nad delodajalci v okviru svojih
pristojnosti izvajal Inšpektorat za delo, nad samozaposlenimi osebami Finančna
uprava, pa tudi Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo in Policija v
odvisnosti od vrste prekrška.